Kmalu po tem, ko so taborni prostor zapustili MČ-ji, smo se starejši z nahrbtniki na rami odpravili proti Bovcu. Od tam smo se za avtobusom odpeljali do Kobarida, kjer smo se okrepčali in začeli pot proti Kanalu ob Soči. Ta nas je prvi dan vodila po ovinkasti cesti do vasi Livek. Zaradi slabe vremenske napovedi so nam domačini v vasi ponudili prenočišče v pravkar prenovljeni šoli. Tam nam je bilo tako všeč, da smo konec dežja čakali kar do sredine naslednjega dneva. Igrali smo nogomet z domačini, se sproščali v visečih mrežah, snemali videospot in se dobro naspali.
Ko je dež ponehal, smo lahko nadaljevali pot. Povzpeli smo se na vrh grebena Kolovrat, kjer nas je tik ob italijanski meji na eni strani pričakal razgled na Julijske Alpe, na drugi pa se je že videlo morje. Po skupinah smo raziskali prečudovito naravo in ostanke 1. svetovne, vojne, na koncu grebena je tudi muzej na prostem. Ta dan smo prenočili v bivakih malo nižje pod vrhom Ježa in si pripravili odlične makarone. Naslednji dan je minil v znamenju sprejema novih PP-jev. Obudili so spomine na vrtec in ta dan pot opravili drug ob drugem. Spustili smo se proti soteski Doblarca, medtem pa uporabili svoja topografska znanja pri risanju skice poti. Potok Doblarec, desni pritok Soče je izdolbel globoko sotesko s kar nekaj slapovi in tolmuni, kjer smo si odpočili in se malo ohladili.
Proti večeru smo utrujeni prispeli v vas Avče. Poznana je po črpalni hidroelektrarni in meteoritu, ki je tja padel leta 1908. Ponovno smo si pripravili slastno večerjo, ko se je naredila tema, pa smo še dokončali PP sprejem in podelili kar 10 novih modrih rutk. Zjutraj nismo imeli več daleč do Kanala, kjer smo se malo razgledali, nato pa odpravili na vlak proti Logatcu, kjer nas je lačne že čakala pica. Tako smo ponovno videli nov košček Slovenije, le kje nas bo pot vodila drugo leto... ?