V petek, 22.1.2010, zvečer se je del družine GG zbral z željo, kar najhitreje se spustiti s Šmarne gore, s pomočjo sani seveda. Za veliko zabave in užitkov pa se je bilo treba tudi potruditi, saj smo se morali na Šmarno goro povzpeti kar peš. Nekaterih to ni ustavilo in šli so kar dvakrat.

Vsaka taborniška akcija se začne z zborom in navodili, ki sta jih dala najbolj divja med vsemi zbranimi.

Po napotkih in opozorilih je napočil čas za vzpon, vsak s svojimi sanmi smo se podali na dobre pol ure dolg vzpon.

Na vrhu so si neustrašni mazali sani tudi z voskom. Stari in dobri triki, ki pospešijo sani in kri po žilah.

Pred spustom smo si še malo odpočili, nabrali poguma in se pognali po temačni poti navzdol.

Takole pa je zgledala pot po kateri smo se spuščali, ki terjala tudi kak padec s sani. Hujših posledic, razen nepozabnega večera, ni bilo.

Po koncu smo se vsi skupaj okrepčali, si izmenjali mnenja ter se odpravili proti domu.
Vsi smo bili mnenja, da je bilo odlično in nepozabno ter da bi morali akcijo ponoviti, saj je minila prehitro. (Pa že tako smo prišli pozno domov.)

Z nepozabnega spusta vas pozdravlja Lucky Luke!