V torek, 1. Avgusta smo se nekateri taborniki odpravili na Zlet. To je tabor, ki se odvija na vsake 4 leta, udeležijo pa se ga lahko taborniki s cele Slovenije in tudi tujine, ki so stari med 13 in 17 let. Tokrat se je odvijal v Velenju ob Velenjskem jezeru, udeležilo pa se ga je kar 1000 tabornikov iz enajstih držav. Prve tri dni smo se potikali po štajerskem, spali pa smo v bivakih. Začeli smo na Vranskem, potem pa smo imeli dva dni časa, da pridemo peš do dogovorjenega mesta za bivakiranje. Vmes smo se poljubno udeležili delavnic, ki so bile razporejene po določenih točkah v bližini. Drugo noč nas je ujela močna nevihta. Pihalo je in raznašalo iskre iz ognjišča, dež pa je lil kot iz škafa. Zavetje smo poiskali pod nadstreški bližnjih hiš, pod streho avtobusne postaje, nekaj pa jih je celo prespalo v gasilskem domu. Naslednji dan smo se peš odpravili proti zletnemu prostoru v Velenju, kjer smo si postavili šotore, v katerih smo spali do konca Zleta.
 
Naslednji dan smo imeli skupni program, potem pa smo si iz danih delavnic izbrali tiste, katere bi želeli obiskovati naslednje štiri dopoldneve. Vsak popoldan smo imeli na izbiro veliko različnih walk-in delavnic. Enega od popoldnevov smo imeli prosto in lahko smo ga izkoristili po želji. Naš vod se je z avtobusom odpeljal v center Velenja, kjer smo tekmovali, kdo najhitreje naredi ambulantni vozel z eno roko, brez, da bi gledal. Po tem, ko smo postavili rekord, smo si privoščili kebab, nato pa se odpeljali nazaj do zletnega prostora. Nekaj večerov so bile na voljo zanimive delavnice, prvi in zadnji večer so nam igrali razni gosti, en večer pa smo se spet odpravili na bivak. Marsikdo ni bil zadovoljen z novico, da bomo spet nekam hodili in spali zunaj, a je bil na koncu prijetno presenečen. Peš smo se odpravili od Velenjskega jezera do velenjskega gradu, kjer nas je pričakala glasba, prigrizki in utripajoče luči. Naplesali smo se, prespali na gradu, potem pa se zjutraj odpravili nazaj proti zletnemu prostoru, kjer smo bili še pred zajtrkom. Prehitro je prišel 10. Avgust, dan, ko se je Zlet končal. Ker smo skupaj preživeli veliko časa, so se med nami stkali močne prijateljske vezi, pa tudi kakšna močnejša vez kot prijateljska bi se našla kje vmes, nam je bilo kar malo žal, da je Zleta konec. A z novimi prijatelji smo ostali v stikih, najverjetneje se bomo videli čez 4 leta na naslednjem Zletu, če ne še prej.
 
Celotna zletna galerija je na voljo na povezavi https://www.flickr.com/photos/[email protected]/albums.
 
Karmen